sreda, 28. november 2012

Fashion Gossip Girl

Odliiiičen blog o vseh umazanih skrivnostih in govoricah, ki se skrivajo za bleščečimi kulisami modnega sveta. Gre za anonimno blogerko, ki razkriva podle igrice kreatorjev, teorije zarote, nesramnosti na kastingih, zaničevanje manekenk z oblinami in še in še. Šlo naj bi za pretkano gospodično, ki dela v modni industriji in ima že nekaj izkušenj z delom in kreatorji. Ampak nihče ni čisto prepričan, kdo bi to lahko bil ... Zgodbe pa prihajajo na površje v vsej svoji mastni veličini. Priporočam! 

http://fashionindustryconfessions.tumblr.com/




********

nedelja, 25. november 2012

Londonish.

- idilična gradnja hiš v predmestju z zimskimi vrtovi, temno opeko, belimi okni, cvetočimi vrtovi, lesenimi ograjami in staromodnimi nabiralniki
- način, kako Londončani rečejo 'love' 
- stari gospodje s cigareto v ustih in steklenico v roki, oblečeni v tigrov kostum
- medvedek Ted na železniški postaji Victoria
- srečanje z Richardom in Moniko
- zajtrk v restavraciji Jamieja Oliverja - palačinke z banano, popečeno slanino in javorjevim sirupom + grški jogurt z malinami, borovnicami, brazilskimi oreščki in javorjevim sirupom 
- volan na napačni strani avta
- Fotografsko lulanje v fontano pred National Galery
- hranjenje veveričk v St James Parku 
- odpadanje rumenih listov
- Andrejev topel poljub na mrzel nos 
- dejstvo, da so me v Starbucksu dvakrat preimenovali: Smela in Sbela
- sprehod po južnem bregu Temze, nasičenim s stojnicami s kuhanim vinom, slaščicami, knjižnimi sejmi in uličnimi umetniki
- trgovina Forbidden Planet, kjer prodajajo vse iz geek sveta (če jaz nisem najboljša punca na svetu, pa tud ne vem, kdo je) 
- marshmallows in jagode, oblite s čokolado
- vožnja na vrtlijaku s konjički, ki mi jo je kupil Andrej 
- prodajalec, ki je metal drage parfume naključnim turistom - kar zastonj   
- najbolj srčkan psiček na svetu Milo (v bistvu je bolj človek kot žival - posebej ko ti položi tačko v roko in nasloni glavico v naročje)
- Andrej = prodajalec karameliziranih oreščkov
- paket sushija za zanemarljivih 8 funtov (me wantz it in Slovenia)  
- Oxford Street in nešteto trgovinic 

*********

Florence and The Machine

V četrtek sem jo dočakala. Še zdaj ne morem verjet, da sem bila tam, čutila glasbo, pela besedilo z vsemi pljuči, se spojila z množico v Munchnu. Mravljince sem čutila skozi cel koncert in prevevali so me občutki, ki jih ne morem opisat. Ko se je pojavila na odru in so zaslišali zvoki pesmi Only if for a night, je množica ponorela. Iz vseh strani so me ljudje pritiskali proti odru - vsi so ji želeli biti bližje. Bleščeče kulise s pravljičnimi, temnimi motivi, Florence v temno zeleni obleki in spetimi lasmi, bobnar v svojem elementu, petje refrena z množico. Popolna evforija. Ko pogledam okoli sebe, vidim nasmejane ljudi, ene z zaprtimi očmi, druge z visoko dvignjenimi rokami, spet druge v objemu prijateljev. Edina stvar, ki me je jezila, je bila moja višina, saj zaradi mase ljudi nisem videla neposredno na oder. Ampak to se je hitro spremenilo ob začetku pesmi Raise it up, ko je Florence zahtevala, naj vsi fantje dvignejo svoje punce na ramena. Odprl se mi je drug svet. Na Andrejevih ramenih sem videla točno na oder, publiko pred mano in za mano. Barvni laserji so razsvetljevali nabito polno dvorano in vsa dekleta na ramenih smo bila presrečna (fantje najverjetneje ne tako zelo).  Glasba je plavala po prostoru in me napolnjevala. Po dveh urah in pol se je zaslišala še pesem The dog days are over in množici se je utrgalo. Skakali smo po, ploskali in noreli. Glas, ki ga ima Florence, je imel magični učinek na večtisočglavo množico. Pozitivne vibracije so se čutile še po koncertu, ko smo se s težavo prerivali proti izhodu. Seveda sem morala kupit official majico benda. Nisem se mogla upret. Ne najdem besed, ki bi prav opisale koncert, zato bom citirala kar opis njihove glasbe, ki ga je dala Florence. Podpišem se pod vsako vrstico. 

“I want my music to sound like 
throwing yourself out of a tree,
 or off a tall building, 
or as if you’re being sucked down
 into the ocean 
and you can’t breathe. 
It’s something overwhelming 
and all-encompassing 
that fills you up, 
and you’re either going to explode with it, 
or you’re just going to
 disappear.” 



************

sreda, 21. november 2012

Aaaaaaaaa!!!!!

Ta teden se mi dogaja toliko stvari, da komaj dohajam. Ampak so te stvari tako dobre, da sem presrečna. Podaljšan vikend v Londonu, bolezen, obveznosti za faks iiiiiiiiiiiiiiiiiiin koncert Florence and The Machine! Jutri bom končno videla Florence, svojo najljubšo pevko, v živo. Še nobenega koncerta se nisem tako veselila in mislim, da bom kr umrla. Ampak bom umrla srečna. Odštevam ure!!!!!

P.S.: Poročilo o Londonu pride po koncertu. Zaenkrat ne morem jasno razmišljat.





ponedeljek, 5. november 2012

Johnny Depp rocks. Period.


“WE’RE ALL DAMAGED IN OUR OWN WAY. NOBODY’S PERFECT. I THINK WE’RE ALL SOMEWHAT SCREWY. EVERY SINGLE ONE OF US.”
“LIFE’S PRETTY GOOD, AND WHY WOULDN’T IT BE? I’M A PIRATE, AFTER ALL.”
“IF YOU LOVE TWO PEOPLE AT THE SAME TIME, CHOOSE THE SECOND. BECAUSE, IF YOU REALLY LOVED THE FIRST ONE, YOU WOULDN’T HAVE FALLEN FOR THE SECOND.”
THERE ARE FOUR QUESTIONS OF VALUE IN LIFE: WHAT IS SACRED? OF WHAT IS THE SPIRIT MADE? WHAT IS WORTH LIVING FOR? AND WHAT IS WORTH DYING FOR? THE ANSWER TO EACH IS THE SAME. ONLY LOVE.”



“WHEN KIDS HIT ONE YEAR OLD, IT’S LIKE HANGING OUT WITH A MINIATURE DRUNK. YOU HAVE TO HOLD ONTO THEM. THEY BUMP INTO THINGS. THEY LAUGH AND CRY. THEY URINATE. THEY VOMIT.”
“MY DAUGHTER WAS ASKED BY A LITTLE OLD LADY IN A LONDON HOTEL RESTAURANT WHAT HER DADDY DID. SHE ANSWERED, ‘HE’S A PIRATE’ — I WAS VERY PROUD OF THAT ANSWER.”
“YOU CAN’T PLAN THE KIND OF DEEP LOVE THAT RESULTS IN CHILDREN. FATHERHOOD WAS NOT A CONSCIOUS DECISION. IT WAS PART OF THE WONDERFUL RIDE I WAS ON. IT WAS DESTINY; KISMET. ALL THE MATH FINALLY WORKED.”


“IF THERE’S ANY MESSAGE TO MY WORK, IT IS ULTIMATELY THAT IT’S OK TO BE DIFFERENT, THAT IT’S GOOD TO BE DIFFERENT, THAT WE SHOULD QUESTION OURSELVES BEFORE WE PASS JUDGMENT ON SOMEONE WHO LOOKS DIFFERENT, BEHAVES DIFFERENT, TALKS DIFFERENT, IS A DIFFERENT COLOR.”
“I DON’T THINK ANYBODY’S NECESSARILY READY FOR DEATH. YOU CAN ONLY HOPE THAT WHEN IT APPROACHES, YOU FEEL LIKE YOU’VE SAID WHAT YOU WANTED TO SAY. NOBODY WANTS TO GO OUT IN MID-SENTENCE.”
“I THINK EVERYBODY'S NUTS.”


^^ 

petek, 2. november 2012

Sois créative!

Že pred nekaj časa smo barvali dnevno sobo na belo - oranžna je sicer krasno popestrila prostor in se dopolnila z rjavo in bež opremo, ampak je po nekaj časa le premočna. Tako je bela barva prevladala. Bele stene, bel kavč in lahke bele zavese. Da bi ustvarila malo kontrasta, je mama kupila abstraktno rdečo sliko in jo obesila v dnevno sobo. Ponavadi ima super občutek za opremljanje stanovanja in lepe detajle, vendar je pošteno brcnila v temo, ko je zraven slike obesila fotografijo rožic. Obe umetnini sta res nekaj posebnega, ampak skupaj delujeta ... čudno. In tako sem se pred nekaj dnevi odločila, da je treba to spremenit. Vzela sem paleto, čopiče in barvo ter poslikala dve beli platni. Odločila sem se, da bom naredila nekaj v stilu rdeče slike, da se bodo slogovno in barvno ujemale in ... nastalo je to. Malo poživitve ne škodi.  Any comments?