Samska si?!

In potem povem, da še nikoli nisem imela resnega fanta. In sprožim val začudenja in neodobravanja. ''Ne skrbi, saj boš ti tudi nekoč imela srečo!'' Hm, torej je imeti fanta kot dosežek na loteriji. Preprosto ne razumem, zakaj je tako presenetljivo, če je dekle pri svojih 18 samska. Kot da je imeti fanta res nek dosežek, ki ga dobijo samo najbolj resne in najlepše. Seveda bi lahko imela fanta, ampak kakšnega? Ženske se preveč obremenjujemo z željo pripadati nekomu in če nimajo fanta, se takoj počutijo ranljive in izpostavljene drugim, hudobnim fantom. Bog pomagaj. Dovolj dobro se poznam, da vem, da mi moška družba velikokrat bolj odgovarja kot ženska. Preprosto drugače razmišljajo o določenih stvareh in tako so srečanja vedno začinjena s sarkazmom, norčevanjem in črnim humorjem. Prav zabavno se je prepirati o moških in ženskah iz dveh različnih zornih kotov; še bolj napeto pa postane, ko noben noče popustit in spremenit stališča - seveda se ne bom strinjala z moškim mnenjem in doživljanjem žensk. Logično. Zdi se mi, da smo ženske pretirano zaskrbljene in nekaterim se zdi največja groza spremenit status na facebook v ''samska''. Kot da se samski status pripisuje samo zagrenjenim, starim primadonam, ki živijo v hiši, polni mačk. Nekatere ženske drvijo iz ene zveze v drugo, v strahu pred samoto. Druge sploh ne začenjajo ničesar posebej intimnega , ker jih je strah razočaranja (stara, sej pa te veš, da so moški prasci). Preveč žensk si ne da priložnosti biti zaljubljen v svoje življenje – brez moškega. Jaz potrebujem nekaj več, nekaj magičnega, nekaj, pri čemer bom rekla uau in ne meh. In ne bom z nekom samo zaradi tega, da bom kul. Ne razumem tistih, ki vztrajajo v neuspeli zvezi samo zato, da bi imele nekoga, da ne bi bile same, da bi sebi dokazale, da lahko obdržijo fanta. Smo ženske kot blackberry, ki nekaj dni deluje brezhibno brez pomoči, vendar po nekaj dnevih nujno potrebuje polnilec, da ponovno zaživi? Hm, s čim si pa potem samske polnimo baterije?