Končno so rjavo, posušeno travo pred mojim stanovanjem v Šiški zamenjali vijolični krokosi. Končno mi ne bo treba med vožnjo na faks stati na polnem avtobusu, utesnjena med mlado mamico z vozičkom in med pretirano nadišavljeno ostarelo primadono. Napočil je čas za kolo, čudovito praktičen izum, ki pride prav posebej v pomladno topli Ljubljani. Ni boljšega občutka kot poganjanje pedal po polnih ulicah, ko rožasto krilo plapola okoli gležnjev in ko so pisana sončna očala nepogrešljiv modni dodatek. V zraku se že čuti hrepenenje po sončnih dneh; vsi smo že naveličani mrzle zime. Vse se premika hitreje; kot hupajoča lokomotiva, ki z vsakim metrom pridobiva na hitrosti. Enako je pri meni – kar val energije me oblije, ko se zbudim v sončno, sveže jutro. In kot da to ni dovolj, so od nedelje naprej še dnevi za uro daljši. Pa še jagode že začenjajo dobivati svoj pravi, pregrešno sladek okus. Njami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar